Search

Obratna Pepelka – ko se konča nosečnost, nisi več princeska

Updated: May 22

Poznaš zgodbo o Pepelki? Deklici, ki je ob nesrečnih okoliščinah postala sužnja v svojem domu, nevidna, umazana in v vlogi služkinje? V čarobni noči se za en večer prelevi v princeso. Urejeno, občudovano, negovano in v središcu pozornosti.


Si predstavljaš to zgodbo v obratni smeri? Iz princese v Pepelko? Slednje je resnična zgodba mnogih žensk, ki se v čarobnem portalu rojstva otroka iz negovane in pozornosti in ugodnosti vredne nosečnice v očeh družbe spremeni v Pepelko.


A ta zgodba je zgodba »modernega« sveta, »sodobne« razvite kulture. Žalostna, pravzaprav.

V razvitem svetu se pogosto vedemo in si domišljamo, da se ničesar nimamo za naučiti od tradicionalnih družb »tretjega sveta«. A prav v teh kulturah počnejo mnogo stvari zelo PRAV – posebej, kar se tiče skrbi na novo mamo. Antropologa G. Stern in Kruckman (1983; po Jones, 2019) ugotavljata, da v kulturah, ki sta jih proučevala, poporodne motnje, vključno z »baby bluzom« (poporodno otožnostjo) praktično ne obstajajo. Med tem ko v razvitih državah kar 50–80 % mam poroča o poporodni otožnosti in vsaka 4. trpi za obporodno anksioznostjo ter vsaka 5. za depresijo. Kako je to mogoče?




Avtorja pišeta, da pregled antropološke literature kaže, da v kulturah, kjer imajo nizko pojavnost obporodnih motenj razpoloženja, obstajajo rituali, ki poskrbijo za podporo in nego novih mam. Te kulture, četudi med seboj zelo različne, vse vsebujejo elemente družbene strukture kot so:

1). jasno zamejeno poporodno obdobje,

2.) varovalni ukrepi, ki ščitijo ranljivost mame,

3.) socialni umik

4.) zapovedan počitek,

5.) praktična pomoč bližnjih ali babice pri opravilih,

6.) družbeno priznanje materine nove vloge in statusa skozi obrede, darila in druga sredstva.


Izkušnje mam v današnji družbi pa kažejo, da so kot nosečnice dobile veliko pozornosti, ljudje jim odstopijo sedež, jih ogovorijo, vprašajo po počutju in se zanimajo za njihovo doživljanje in dogajanje. Večina nosečnic priredi nekakšno zabavo (t. i. baby shower ali pa blagoslov mame), kjer se zbere skupnost, prinesejo darila za dojenčka in lepe misli.



Po porodu pa ta skrb, zanimanje in pomoč drastično upadejo. Mama postane pepelka. Kljub temu da se njene obremenitve in obveznosti nenadno povečajo za mnogokratnik in je njeno telo v stanju okrevanja po ogromnem naporu in posegu, je zdaj pozornost skupnosti izrazito usmerjena na novorojenčka.


Za praktično vsakega človeka, ki ima npr. za seboj operacijo slepiča, obstaja več legitimnih razlogov za obvezen počitek in negovanje s strani drugih oseb (gibanje, kuhanje, opravki), kakor za žensko, ki je rodila (vaginalno ali operativno). Rana je skrita v telesu, krvavenje je skrito v vložkih za čiščo in okolica tega stanja nekako ne prizna kot izjemno ranljivega.


Gre za zmes psiholoških vidikov današnjih žensk (vseh ljudi, pravzaprav), kot so izjemna individualiziranost, samostojnost, težnja po neodvisnosti ter dokazovanju. Gre za zmes tega, da je izgubila znanje in vedenje o tem, kako se naj bi obnašala v teh zgodnjih tednih po porodu, saj je kulturni prenos zatajil. Morda je bila to tradicija njene prababice, zdaj pa te modrosti spadajo med vraže in bajke. In gre za zmes družbe, skupnosti, ki se ne želi ali ne upa vmešavati, ponuditi pomoči in pristopiti.


Najbolj pogosto lahko pričakujemo telegrame v porodnišnico, medvedke za dojenčka in klice in SMSe, kdo vse bi rad videl novega dojenčka in čestital staršem.


Novorojena mama, ki se vrne iz porodnišnice, je že v tednu ali dveh prepušcena sebi glede tega, kako se bo nahranila, kako vzpostavila dojenje in okrevala po porodu.

Zato obratna Pepelka. Preobrazba, ki jo v knjigi »What to expect the first year« (prev. »Kaj pričakovati prvo leto«) opišejo A. Eisenberg, S. Murkoff in H. Hathaway (1989; po Mohrbacher in Kendall-Tackett, 2010), ko »noseča princeska postane poporodna tlačanka« z »zamahom ginekologove čarobne paličice«.


To je realnost naše moderne družbe, to je realnost tudi v Sloveniji. Pridruži se drugačni realnosti. Zmoremo bolje – eno novorojeno mamo po eno.


Literatura:

  • Stern, G. in Kruckman, L. (1983). Multi-disciplinary perspectives on post-partum depression: an anthropological critique. Social science & medicine, 17(15), 1027–1041.

  • Mohrbacher, N. in Kendall-Tackett, K. (2010). Breastfeeding made simple: Seven natural laws for nursing mothers. New Harbinger Publications.

Sem Asja Samec, poporodna doula. Moje poslanstvo je podpirati mame v poporodnem obdobju v njihovem intenzivno-transformativnem procesu – rojevanja mame. Če želiš mojo strokovno podporo kot pripravo, pomoč ali reintegracijo izkušnje tega obdobja, mi piši. Več o meni in mojem delu najdeš >> tule <<.

Že imaš mojo brezplačno e-knjižico?

Naročiš jo >> tule <<

VSEBINA KNJIŽICE:

1. Ko se rodi dojenček, se rodi tudi mama

2. Kakšne potrebe ima novorojena mama?

- Čustvene potrebe

- Telesne potrebe

- Praktične potrebe

3. Kaj pa partnerski odnos?

4. Pogoste stiske novorojene mame

5. Kaj in kdo lahko pomaga?

0 views

Naveži stik z mano

Ko začutiš, da imaš vprašanje, kaj za podeliti ali da me potrebuješ, si dobrodošla, da mi pišeš.

  • Instagram
  • Facebook

© 2019 Novorojena si - Asja Samec