Naveži stik z mano

Ko začutiš, da imaš vprašanje, kaj za podeliti ali da me potrebuješ, si dobrodošla, da mi pišeš.

  • White Facebook Icon

© 2019 Novorojena si - Asja Samec

Search

Obratna Pepelka – ko se konca nosecnost, nisi vec princeska

Updated: Feb 26

Poznaš zgodbo o Pepelki? Deklici, ki je ob nesrecnih okolišcinah postala sužnja v svojem domu, nevidna, umazana in v vlogi služkinje? V carobni noci se za en vecer prelevi v princeso. Urejeno, obcudovano, negovano in v središcu pozornosti.


Si predstavljaš to zgodbo v obratni smeri? Iz princese v Pepelko? Slednje je resnicna zgodba mnogih žensk, ki se v carobnem portalu rojstva otroka iz negovane in pozornosti in ugodnosti vredne nosecnice v oceh družbe spremeni v Pepelko.


A ta zgodba je zgodba »modernega« sveta, »sodobne« razvite kulture. Žalostna, pravzaprav.

V razvitem svetu se pogosto vedemo in si domišljamo, da se nicesar nimamo za nauciti od tradicionalnih družb »tretjega sveta«. A prav v teh kulturah pocnejo mnogo stvari zelo PRAV – posebej, kar se tice skrbi na novo mamo. Antropologa G. Stern in Kruckman (1983; po Jones, 2019) ugotavljata, da v kulturah, ki sta jih proucevala, poporodne motnje, vkljucno z »baby bluzom« (poporodno otožnostjo) prakticno ne obstajajo. Med tem ko v razvitih državah kar 50–80 % mam poroca o poporodni otožnosti in vsaka 4. trpi za obporodno anksioznostjo ter vsaka 5. za depresijo. Kako je to mogoce?




Avtorja pišeta, da pregled antropološke literature kaže, da v kulturah, kjer imajo nizko pojavnost obporodnih motenj razpoloženja, obstajajo rituali, ki poskrbijo za podporo in nego novih mam. Te kulture, cetudi med seboj zelo razlicne, vse vsebujejo elemente družbene strukture kot so:

1). jasno zamejeno poporodno obdobje,

2.) varovalni ukrepi, ki šcitijo ranljivost mame,

3.) socialni umik

4.) zapovedan pocitek,

5.) prakticna pomoc bližnjih ali babice pri opravilih,

6.) družbeno priznanje materine nove vloge in statusa skozi obrede, darila in druga sredstva.


Izkušnje mam v današnji družbi pa kažejo, da so kot nosecnice dobile veliko pozornosti, ljudje jim odstopijo sedež, jih ogovorijo, vprašajo po pocutju in se zanimajo za njihovo doživljanje in dogajanje. Vecina nosecnic priredi nekakšno zabavo (t. i. baby shower ali pa blagoslov mame), kjer se zbere skupnost, prinesejo darila za dojencka in lepe misli.



Po porodu pa ta skrb, zanimanje in pomoc drasticno upadejo. Mama postane pepelka. Kljub temu da se njene obremenitve in obveznosti nenadno povecajo za mnogokratnik in je njeno telo v stanju okrevanja po ogromnem naporu in posegu, je zdaj pozornost skupnosti izrazito usmerjena na novorojencka.


Za prakticno vsakega cloveka, ki ima npr. za seboj operacijo slepica, obstaja vec legitimnih razlogov za obvezen pocitek in negovanje s strani drugih oseb (gibanje, kuhanje, opravki), kakor za žensko, ki je rodila (vaginalno ali operativno). Rana je skrita v telesu, krvavenje je skrito v vložkih za cišco in okolica tega stanja nekako ne prizna kot izjemno ranljivega.


Gre za zmes psiholoških vidikov današnjih žensk (vseh ljudi, pravzaprav), ki so izjemno individualiziranost, samostojnost, težnja po neodvisnosti ter dokazovanju. Gre za zmes tega, da je izgubila znanje in vedenje o tem, kako se naj bi obnašala v teh zgodnjih tednih po porodu, saj je kulturni prenos zatajil. Morda je bila to tradicija njene prababice, zdaj pa te modrosti spadajo med vraže in bajke. In gre za zmes družbe, skupnosti, ki se ne želi ali ne upa vmešavati, ponuditi pomoci in pristopiti.


Najbolj pogosto lahko pricakujemo telegrame v porodnišnico, medvedke za dojencka in klice in SMSe, kdo vse bi rad videl novega dojencka in cestital staršem.


Novorojena mama, ki se vrne iz porodnišnice, je že v tednu ali dveh prepušcena sebi glede tega, kako se bo nahranila, kako vzpostavila dojenje in okrevala po porodu.

Zato obratna Pepelka. Preobrazba, ki jo v knjigi »What to expect the first year« (prev. »Kaj pricakovati prvo leto«) opišejo A. Eisenberg, S. Murkoff in H. Hathaway (1989; po Mohrbacher in Kendall-Tackett, 2010), ko »noseca princeska postane poporodna tlacanka« z »zamahom ginekologove carobne palicice«.


To je realnost naše moderne družbe, to je realnost tudi v Sloveniji. Pridruži se drugacni realnosti. Zmoremo bolje – eno novorojeno mamo po eno.


Literatura:

  • Stern, G. in Kruckman, L. (1983). Multi-disciplinary perspectives on post-partum depression: an anthropological critique. Social science & medicine, 17(15), 1027–1041.

  • Mohrbacher, N. in Kendall-Tackett, K. (2010). Breastfeeding made simple: Seven natural laws for nursing mothers. New Harbinger Publications.


PS: Prosim, oprosti mi za c-je brez šumnikov. Stran ne dovoli izbire fonta, ki bi jih prikazoval pravilno.


Sem Asja Samec, poporodna doula. Moje poslanstvo je podpirati mame v poporodnem obdobju v njihovem intenzivno-transformativnem procesu – rojevanja mame. Ce želiš mojo strokovno podporo kot pripravo, pomoc ali reintegracijo izkušnje tega obdobja, mi piši. Vec o meni in mojem delu najdeš >> tule <<.


Že imaš mojo brezplacno e-knjizico?

Narociš jo >> tule <<

VSEBINA KNJIŽICE:

1. Ko se rodi dojencek, se rodi tudi mama

2. Kakšne potrebe ima novorojena mama?

- Custvene potrebe

- Telesne potrebe

- Prakticne potrebe

3. Kaj pa partnerski odnos?

4. Pogoste stiske novorojene mame

5. Kaj in kdo lahko pomaga?

178 views