Moj sin ima že nekaj let doma knjigico, ki je namenjena učenju štetja (Radi štejemo, Lila Prap). Poleg tega, da se v njej različne živali zaljubljajo ter dobivajo mladičke, ki jih potem lahko šteješ, ima tudi kar nekaj zanimivega besedila – dejstev o (socialnem) življenju teh živali. Med branjem knjigice sem se mnogo stvari naučila tudi o sebi in materinstvu.
Knjigico sva prejšnji teden po več kot enem letu vzela s police (saj zdaj že dolgo obvlada štetje do 15), in sva se tokat poglobila tudi v to besedilo. Kako se te živali zaljubljaljajo ter vzgajajo svoje potomce. Priznam, kar nekaj stvari sem se naučila – živalski svet nam lahko prinese veliko refleksije glede našega življenja.
SLONI
Tako so se me dotaknili podatki o slonicah, ki živijo v družini slonjih sester z otročiči. »Vodi jih mama slonica ali najstarejša od sester. /.../ Ker so slončki zelo radovedni, nanje pazijo tudi slonje tete. Ob pomoči cele družine se hitro učijo različnih slonjih veščin.«
Ob tem sem globoko zahrepenela po skupni skrbi za naše otroke. Kako osamljena je lahko porodniška za človeške mame ...
ŽIRAFE
Tudi žirafe so v tem podobne. Otročička žirafa »vzgaja skupaj z drugimi mamami v nekakšnem "žirafjem vrtcu". Tako lahko vsaka odide iskat vodo ali hrano brez bojazni, da bi se mladiču kaj zgodilo.«
Človeške mame imamo prav tako vgrajeno zaupanje do drugih mam. In vendar smo večinoma same. Vzeti vode in hrane, čeprav sta ponavadi le v drugem prostoru, pa nam pogosto ne uspe, ko skrbimo za novorojenčka.
LEVI
Tudi v levju družini živi več levinj z mladiči. »Za mladiče, ki so sprva zelo nebogljeni, skrbijo vse levinje.« Levji očki pa pazijo na varnost krdela.
Seveda pri vseh živalih ni tako. In v knjigi so opisane tudi koale, ki materinijo same, morski konjički, kjer so noseči očki, mravlje, rakci in polžki, s katerimi težko delimo podobno socialno življenje.
Kje je moja skupnost?
A nekaj pri tej skupnosti samic, ki skupaj materinijo, si delijo skrb za otroke, me nagovori. Ena modra babica, Rachelle Garcia Seliga, govori o tem, kako imajo prav vse naše človeške kulture bogato kulturno dediščino skrbi za mamo (ponekod je bila povsem izbrisana) – kako nosečnica in potem novorojena mama v sebi čuti, da ni »prav«, da je z dojenčkom toliko časa sama (npr. več kot 1-2 uri).
O zgodovini materinstva in kako je bilo mišljeno, kaj pa umanjka danes, govorim tudi v e-tečaju za pripravo na tvoj radosten čas po porodu - Rojstvo mame. Tako smo izgubile stik, da za težke občutke in izgubljenost krivimo sebe.
Kje so vse sestre, tete, mame, ki bi ljubeče poskrbele zanjo in otroka?
Ki bi to sploh znale tako, da bi ji bilo v podporo in pomoč! Za tem žalujemo. Pogosto na nezavedni ravni. In avtorica pravi tudi, da epidemija motenj razpoloženja v obporodnem obdobju odslikava prav to pomanjkanje skupnosti, ki je osnova, temelj za skrb za novorojeno mamo, dojenčka in novorojeno družino.
Čeprav sem rada poporodna doula, bi si želela, da tega poklica ne bi potrebovali.
Da bi v skupnosti organsko imeli ta znanja in možnost, da poskrbimo za nove družine. Vzajemno, brez velike finančne izmenjave, z veliko lahkotnosti in ljubezni.
Kako pa ti čutiš? Ob tej ideji začutiš globoko hrepenenje znotraj ali zaviješ z očmi? (Nič ni bolje ali slabše, samo zanima me. Piši mi!)
Sem Asja Samec, poporodna doula. Moje poslanstvo je podpirati mame v poporodnem obdobju v njihovem intenzivno-transformativnem procesu – rojevanja mame. Če želiš mojo strokovno podporo kot pripravo, pomoč ali reintegracijo izkušnje tega obdobja, mi piši. Več o meni in mojem delu najdeš >> tule <<.
Že imaš mojo brezplačno e-knjižico in avdio vizualizacijo?
Naročiš ju >> tule <<
VSEBINA KNJIŽICE
1. Ko se rodi dojenček, se rodi tudi mama
2. Kakšne potrebe ima novorojena mama?
- Čustvene potrebe
- Telesne potrebe
- Praktične potrebe
3. Kaj pa partnerski odnos?
4. Pogoste stiske novorojene mame
5. Kaj in kdo lahko pomaga?
Commentaires