“Kaj če ne bom dobra mama?” – strah, o katerem razmišlja več nosečnic, kot si misliš

Nekaterih nosečnic ta misel nikoli ne prešine. Jaz v prvo sem spadala mednje. Znano je namreč, da smo najboljše mame in strokovnjakinje za vzgojo ravno takrat, ko še nimamo otrok, heh.

No vsekakor pa so skrbi in misli na to, kakšne mame bomo, kako bomo zmogle, zelo pogoste. Tudi v primerih, ko si ženska otroka zelo želi.

Zakaj se v nosečnosti pojavi strah pred tem, ali bomo dobre mame

Nosečnost je eno največjih življenjskih prehodov. V psihologiji temu rečemo razvojni prehod – obdobje, ko se naša identiteta začne spreminjati. Ne postajaš samo mama v praktičnem smislu. Spreminja se tudi tvoj notranji občutek sebe: kdo si, kakšna želiš biti in kakšen odnos želiš ustvariti s svojim otrokom.

Ko se pred nami odpre nova, pomembna vloga, je povsem naravno, da se pojavijo dvomi. Na nek način si možgani želijo preveriti: Ali sem pripravljena? Ali bom zmogla?

K temu pogosto prispevajo še:

• zelo visoka pričakovanja do sebe – “nikoli dovoj dobra”,

• idealizirane predstave o materinstvu,

• občutek ogromne odgovornosti za majhno bitje.

• 
  

Če se v tem prepoznaš, naj ti povem – normalno je. Pravzaprav veliko žensk doživlja podobne misli – le da se o njih ne govori vedno na glas. (No, v varnem prostoru pa o tem slišim večkrat.)

Ta strah je pogosto znak, da ti je zares mar

Paradoks materinstva je, da se vprašanje “Ali bom dobra mama?” zelo pogosto pojavi prav pri ženskah, ki bodo zelo skrbne in predane mame.

Ta dvom namreč pogosto kaže na nekaj pomembnega: da ti je zares mar, kakšna mama želiš biti.

V psihologiji poznamo koncept “dovolj dobre mame”, ki ga je opisal pediater in psihoanalitik Donald Winnicott. Njegova ideja je bila precej osvobajajoča: otrok ne potrebuje popolne mame. Potrebuje mamo, ki je dovolj dobra – torej mamo, ki je večino časa odzivna, skrbna in prisotna, hkrati pa je tudi človek, ki dela napake, ne zmore …

Popolnost v materinstvu pravzaprav ni realna. In tudi ni potrebna.

V Sloveniji je bila pred leti zelo odmevna tudi misel dr. Tomislava Kuljiša –

“Ni pomembno, da je mama dobra, zelo pomembno pa je, da je mama dobro.”

Otroci se razvijajo prav skozi majhne vsakdanje trenutke odnosa: ko jih potolažimo, ko jih opazimo, ko jih imamo radi. Ne skozi popolno izvedene dneve ali brezhibne odločitve.

Odzivne in v stiku in DOBRO, pa smo, ko smo znotraj sebe ozavestile vzorce, avtomatizme … integrirale pretekle izkušnje s svojimi starši oz. skrbniki. In to ni zgolj stvar odločitve: “Želim biti dobra mama.”

Ko to razumemo, se pogosto zgodi zanimiv premik: namesto vprašanja “Ali bom popolna mama?” se lahko začnemo spraševati nekaj bolj realnega – Kako lahko ustvarim dovolj varen, ljubeč prostor za svojega otroka? In začne se ZNOTRAJ sebe.

Kaj lahko pomaga, ko se pojavijo takšne misli

Ko se pojavijo dvomi o tem, ali boš dobra mama, je lahko zelo pomirjujoče vedeti, da teh misli ni treba potiskati stran. Velikokrat je bolj koristno, da jih z radovednostjo raziščeš.

Pomaga lahko že nekaj preprostih korakov.

Najprej: opaziti, kakšna pričakovanja imaš do sebe. Veliko žensk v sebi nosi zelo visoko postavljeno letvico – pogosto nezavedno. Ko jo malo bolje pogledamo, včasih ugotovimo, da od sebe pričakujemo skoraj nadčloveško raven potrpežljivosti, mirnosti in stalne razpoložljivosti.

Drugo, kar pomaga, je realistična slika materinjenja. Pogovori z drugimi mamami, branje iskrenih izkušenj ali priprava na poporodno obdobje pogosto prinesejo več miru kot idealizirane podobe popolne mame na družbenih omrežjih.

Pomemben vir podpore je tudi sočutje do sebe. To pomeni, da si dovoliš biti v procesu učenja. Nihče se ne rodi z znanjem, kako biti mama. To je odnos, ki se gradi postopoma – iz dneva v dan.

In še nekaj: veliko žensk ugotovi, da se samozaupanje v materinstvu ne pojavi nujno že v nosečnosti. Pogosto raste šele skozi prve mesece odnosa z otrokom.

Kdaj je dobro o teh občutkih govoriti s strokovnjakom

Dvom ali strah pred materinjenjem sta običajen del notranjega procesa, ki ga veliko žensk doživi v nosečnosti.

Včasih pa ti občutki postanejo zelo intenzivni. Morda se misli o tem, ali boš dobra mama, pogosto vračajo. Morda jih spremljajo močni občutki krivde, tesnobe ali prepričanje, da ne boš zmogla.

V takšnih trenutkih je lahko zelo dragoceno, da o tem govoriš z nekom, ki ima prostor in znanje, da te pri tem podpre.

Pogovor lahko pomaga:

• bolje razumeti, od kod ti strahovi prihajajo,

• zmanjšati notranji pritisk in pričakovanja,

• okrepiti občutek zaupanja vase.

• 
  

Prehod v materinjenje ni samo praktična sprememba – je tudi globok psihični proces. In včasih je prav pogovor tisti, ki nam pomaga, da ga lažje razumemo in prehodimo z več miru.

Če tudi tebe v nosečnosti spremljajo podobni dvomi ali strahovi, nisi sama. Prehod v materinjenje odpira veliko vprašanj, o katerih je včasih težko govoriti z bližnjimi.

Kot psihologinja in coachinja za prehod v materinjenje nudim individualne pogovore za nosečnice, kjer lahko v varnem prostoru spregovorite o svojih občutkih, strahovih in pričakovanjih.

👉 Če čutiš, da bi ti pogovor koristil, te vabim, da si rezerviraš termin za individualno svetovanje.

---

Sem Asja Samec, mama, psihologinja, obporodna strokovnjakinja ...

Pomagam nosečnicam in mamam po porodu, ki se soočajo z izzivi v odnosu so debe, dojenčka, bližnjih.

​Nudim psihološko svetovanje, predavanja in tečaje, obiske na domu, podporono skupino.

Delujem v Kranju in okolici, online in občasno na terenu.​Več o meni in mojem delu najdeš >> tule <<.